Izračun Ea/Qa

V tem dialogu vnašamo potrebne podatke za plasti (opis, debelina, specifična teža itd.) in to od zgoraj navzdol. Da shranimo podatke plasti, pritisnemo gumb 'Potrdi plast'. Tedaj se nam takoj pojavi možnost vnosa novega sloja. Če želimo katero plast popraviti, jo v spodnjem delu okna z miško označimo, spremenimo podatke in zopet potrdimo. Če potrdimo plast z debelino nič, se bo le-ta izbrisala. Če hočemo upoštevati pri izračunu še pritisk vode, moramo vnesti ustrezno višino vode (merjeno od spodaj navzgor). Pri tem se potopljenim plastem ne bodo samodejno zmanjšale specifične teže. Za plasti pod vodo moramo sami vnesti ustrezne vrednosti specifičnih tež. V primeru, da ne poznamo podatkov za zemljine, si pomagamo z gumbom 'Pomoč'. Tedaj se nam v spodnjem delu okna prikaže baza zemljin z njihovimi karakteristikami. Če imamo v zaledju tudi konzolo, moramo podati novo plast na višini konzole z negativno specifično težo. Pri dodatnih obtežbah imamo možnost dodajanja dveh koncentriranih sil in ene zvezne obtežbe. Z opcijo 'Boussinesq' lahko sami definiramo Poissonov koeficient ter dolžino pasu zvezne obtežbe (0 = neskončno). S pritiskom na gumb 'Izračun + izhod' se na podlagi podatkov izračuna Ea ter grafično prikažejo vsi podatki in vmesni rezultati. To sliko lahko damo v zapisnik ali pa jo direktno natisnemo na tiskalnik.

Ea/Qa predstavlja na koncu samo eno rezultantno silo, katera deluje na celoten sistem. V primeru, da uporabnik izračuna Ea/Qa z drugim programom, ta faza ni potrebna, kajti pri analizi stabilnosti se podatek za Ea/Qa posebej poda.

Podatki za podporni zid

Z ukazom Podatki začnemo z vnosom zidu, kjer moramo najprej podati število prerezov. Prerezi so poljubni liki, ki imajo vsak svojo specifično težo in se v stabilnostni analizi obravnavajo samostojno. Nato moramo definirati spec.teže in število točk , ki definirajo posamezen lik. Prva in zadnja točka nista enaki (npr. pravokotnik ima štiri točke).
Po vnosu teh osnovnih podatkov se prikaže dialog za vnos točk prvega prereza.
Pri podajanju točk 1.prereza začnemo vedno z vnosom druge točke, ker ima 1.točka vedno (0,0). Druga točka definira temeljno ploskev zidu, ostale točke vnašamo v protiurnem smislu. Vse koordinate vnašamo v lokalnem koordinatnem sistemu x'-y', katerega imamo naknadno možnost zarotirati za kot alfa. Za boljše razumevanje je to razvidno iz slike pri vnosu podatkov za  analizo podpornega zidu. Če potrdimo samo prazno polje za x oz. y, se smatra, da ostaja koordinata enaka (relativen vnos) predhodni. Relativen vnos je tudi, če ima podatek predznak (+/-). Takoj ko podatke potrdimo, se slika ustrezno popravi glede na obstoječe podatke, podatek pa se v polje zapiše v absolutnih koordinatah. Popravek koordinat je enostavno ponovna potrditev popravljenega podatka v izbranem polju. Po poljih se lahko premikamo tudi s puščicami, ali pa z miško direktno kliknemo v polje. Ko dialog za vnos koordinat zapremo, se vnos v primeru večih prerezov ponovi, drugače se ukaz konča.

V dialogu podajamo podatke, katere imamo prikazane tudi v sliki. Vsi geotehnični podatki so karakteristične vrednosti. S pritiskom na gumb Ea preidemo na dialog za 'izračun Ea/Qa'. Po izračunu se y koordinata samodejno zapiše. Koordinato x za Ea moramo sami točno definirati. Obvezno moramo tedaj tudi vklopiti opcijo 'x,y za Ea'. Vrednosti so karakteristične, ki se pozneje v analizi ustrezno množijo s faktorji varnosti. Če podamo vrednost 'g.zemljine' se bo v primeru konzole - zoba, samodejno izračunala teža zemljine nad zobom Spodnji so podatki za karakteristike tal, ki se uporabijo pri preračunu. Razmerje ka(SLS)/ka(ULS) se lahko direktno poda, ali pa se izračuna pri postopku izračuna Ea/Qa. Pomeni razmerje med aktivnima zemeljskima pritiskoma mejnega stanja uporabnosti(SLS) in nosilnosti(ULS). Kot je znano, se aktivni zemeljski pritisk v mejnem stanju uporabnosti razlikuje od stanja nosilnosti, pri tem se upošteva sredina med aktivnim(ULS) in mirnim zemeljskim pritiskom. Vrednost D je globina do temeljne ploskve s sprednje strani zidu, ki je pomembna za preračun nosilnosti temeljnih tal. Vrednost Ep je direkten podatek(projektni), ki se upoštevata samo pri kontroli zdrsa.

L temelja se poda zaradi izračuna nosiolnosti tal. Če se poda 0, so vsi i-koeficienti enaki 1, drugače pa se izračunajo po že znanih formulah za nosilnost tal.

Podatek 'Izvaja' se zapiše na koncu pisnega dela razultatov.

Opcija 'Izpis glave' pomeni da se bo pri rezultatih na začetku strani izpisala glava.
 

Podatki za kašto

Podajamo podatke, katere imamo prikazane na desnem delu slike. Če konzole nimamo, je podatek za f enak nič. Vsi geotehnični podatki so karakteristične vrednosti. S pritiskom na gumb Ea preidemo na dialog za 'izračun Ea/Qa'. Po izračunu se y koordinata samodejno zapiše. Koordinato x za Ea moramo sami točno definirati. Obvezno moramo tedaj tudi vklopiti opcijo 'Velja x,y za Ea'. Vrednosti so karakteristične, ki se pozneje v analizi ustrezno množijo s faktorji varnosti. Če podamo vrednost 'g.zemljine' se bo v primeru konzole - zoba, samodejno izračunala teža zemljine nad zobom. Spodnji so podatki za karakteristike tal, ki se uporabijo pri preračunu. Razmerje ka(SLS)/ka(ULS) se lahko direktno poda, ali pa se izračuna pri postopku izračuna Ea/Qa. Pomeni razmerje med aktivnima zemeljskima pritiskoma mejnega stanja uporabnosti(SLS) in nosilnosti(ULS). Kot je znano se aktivni zemeljski pritisk v mejnem stanju uporabnosti razlikuje od stanja nosilnosti, pri tem se upošteva sredina med aktivnim(ULS) in mirnim zemeljskim pritiskom. Vrednost D je globina do temeljne ploskve s sprednje strani zidu, ki je pomembna za preračun nosilnosti temeljnih tal. Vrednost Ep je direkten podatek(projektni), ki se upoštevata samo pri kontroli zdrsa. 

Zunanje sile

V tem dialogu vnašamo poljubne koncentrirane sile, ki delujejo na podporni zid. Z ukazom 'Dodaj' dodajamo novo silo, z '
Edit' ali dvoklik na obstoječo vrstico, pa urejamo obstoječe podatke označene sile. Podatki sile so velikost (absolutna), oprijemališče (x,y), smer (isti smisel kot Ea), koeficienta varnosti in opis(komentar). Koeficienta varnosti se lahko direktno podajata samo v primeru vklopljenega stikala 'Vnos varnosti'. S tem je omogočeno, da uporabnik ne glede na standardne koeficiente varnosti (označeno z *), v izračunu  upošteva svoje neugodne koeficiente. Drugače se pa koeficienti samodejno upoštevajo glede na karakter obtežbe. Vpliv UGODNO/NEUGODNO se samodejno upošteva pri kontroli globalne stabilnosti (prevrnitev - EQU) in kontroli zdrsa.
Pri kontroli napetosti tal se upoštevajo koeficienti, kot je definirano od uporabnika (Ugodno / Neugodno ali direktna vrednost). V kolikor se določi NEUGODNO, se bodo v analizi upoštevali globalni faktorji varnosti posebej za Ugodno in Neugodno. Če se določi status kot UGODNO, se bo sila upoštevala samo v analizi Ugodno. Če se pa poda direktna vrednost faktorja varnosti, je ta potem isti za obe analizi Ugodno in Neugodno.
Brisanje sile dosežemo z ukazom 'Izloči', ki trenutno dodeli negativno vrednost za silo. Če ponovno izberemo 'Izloči', se negativna sila ponovno spremeni v pozitivno. Ukaz 'Shrani'  samo pozitivne sile, ukaz 'Prekliči' pa zapre dialog brez shranjevanja.

Potek rezultante (jedro prereza)

Diagram sil